Samo en instrument obstaja, kjer regije same rečejo, kaj je potrebno doma financirati in to je Dogovor za razvoj regije. Tu se naš regijski organ, Razvojni svet regije, v katerem sedi 10 županov, 10 gospodarstvenikov, 5 nevladnikov in 5 razvojnikov, pogaja z ministrom za regionalni razvoj, kam bo šel denar. Pesimist bi rekel, da je to preveč dobro in da tu mora biti nek kavelj. In imel bi prav. Pri pogajanjih z Evropsko unijo je bilo izpogajanih samo šest področij, ki se lahko financirajo. Tako bo denar namenjen konkurenčnosti gospodarstva, tako da bodo financirani podjetniki začetniki in vzpostavitev podjetniških inkubatorjev; kanalizaciji in vodovodu; varstvu narave in zmanjšanju onesnaževanja; spodbujanju trajnostne mobilnosti in izgradnji državnega kolesarskega omrežja.
Pred nami je burno obdobje pogajanj z državo, občin med sabo in ponovnega preizpraševanja, kaj bi si želeli in kaj je možno doseči. Denarja je malo, 40 MEUR za 7 let; potreb, želja in apetitov 27-ih občin pa veliko.
Tokratno prvo povabilo je namenjeno samo programu PONI, kovnici mladih podjetnikov. Obljuba ministra pa je, da se bo to zelo kmalu dopolnilo s preostalimi prioritetami.